Periorbitalni predel je območje okoli oči, ki ga sestavljajo zgornje in spodnje veke, solzni aparat, očesna špranja ter veznično vrečko. Gre za enega najobčutljivejših in najbolj kompleksnih predelov obraza, ki zahteva še posebej skrbno in strokovno obravnavo.
Značilnosti kože okoli oči
Koža okoli oči je ena prvih, ki razkriva našo starost. Prav na tem predelu se najprej izrazijo znaki staranja, vplivi stresa ali posledice nezdravega življenjskega sloga – v obliki drobnih gubic, zabuhlosti, pigmentacije ali temnih kolobarjev pod očmi. To je predvsem posledica specifične anatomije in fiziologije kože na tem območju:
Debelina in zgradba kože v periorbitalnem predelu
- Koža okoli oči je bistveno tanjša kot na drugih delih obraza: v povprečju meri le 0,33–0,36 mm, medtem ko je na drugih območjih debela 1–2 mm. V določenih primerih je lahko koža okoli oči še tanjša – zaradi konstitucijskih značilnosti posameznika.
- Dermis periorbitalnega področja ima redko mrežo kolagenskih in elastičnih vlaken, ki so bolj nagnjena k fragmentaciji in izgubi elastičnosti pod vplivom dejavnikov staranja.
- Periorbitalni predel praktično nima podkožnega maščevja, ima omejeno število lojnic in je značilen po visoki gostoti kapilarnega omrežja. Zaradi tega je izjemno občutljiv na negativne zunanje in notranje dejavnike.
Žilni in limfni sistem
- Periorbitalno območje ima razvito kapilarno mrežo, ki se nahaja neposredno pod tanko povrhnjico. Zato je koža na tem območju še posebej prosojna. Zaradi povečane vidnosti žilnih struktur nastanejo temni kolobarji in pajkaste vene.
- Značilnost periorbitalnega predela je slab limfni odtok zaradi majhnega števila in specifične razporeditve limfnih žil. To prispeva k zastajanju tekočine, oteklinam in nastanku “vrečk” pod očmi, zlasti v primeru motenega spalnega ritma ali porušenega vodnega ravnovesja telesa.
Mišične strukture
Glavna mišica periorbitalnega predela je musculus orbicularis oculi (krožna očesna mišica), ki je odgovorna za mežikanje, zapiranje vek, mimiko in izražanje čustev. Med budnostjo je mišična obremenitev tega območja zelo visoka, kar povzroča povečane mehanske obremenitve kože. Intenzivno delovanje krožne očesne mišice vodi do nastanka mimičnih gubic (»vrane noge«) ter s staranjem do globokih statičnih sprememb.
Hipertonus te mišice s starostjo povzroča »uvlečenost« očesa navznoter, zmanjšanje in zaokroženje očesne špranje ter povešanje kože zgornje veke, ki tvori gube. Koža spodnje veke postane nagubana (če tesno leži ob krožni mišici) ali pa povešena v obliki vrečk (ob pogostih oteklinah ali stalni prisotnosti odvečne tekočine med kožo veke in mišico zaradi slabega limfnega odtoka).
Zgornjo veko dviguje musculus levator palpebrae superioris (dvižna mišica zgornje veke), katere disfunkcija vodi v ptozo zgornje veke.
Pomembno je tudi zavedanje, da je mišični sistem obraza ena sama biomehanska celota in da deformacija ene mišice vedno vpliva na druge in na celoten sistem. To pomeni, da na videz »uvlečenega« očesa ne vpliva le atrofija krožne mišice, temveč tudi skrajšanje musculus masseter (žvečna mišica), kar prispeva tudi k nastanku poševnih gub ob očesu, spremembe na krilu nosu (zategnjenost, zaraščanje hrustanca in maščobnega tkiva, nastanek izboklin).
Značilnosti inervacije periorbitalnega predela
Kožo okoli oči oživčujejo predvsem veje trovejnega živca (n. trigeminus), zaradi česar je to področje izjemno občutljivo na dotik in bolečinske dražljaje. Visoka gostota živčnih končičev povzroča hitro reakcijo na mehanske in temperaturne vplive, kar lahko ob neustrezni negi vodi do neprijetnega občutka ali draženja.
Zato fiziološke značilnosti periorbitalnega predela narekujejo potrebo po skrbnem, strokovnem in individualno prilagojenem pristopu pri izbiri kozmetičnih postopkov in negovalnih izdelkov.
Estetske težave periorbitalnega področja: klasifikacija in vzroki nastanka
Na stanje periorbitalnega predela poleg anatomskih in fizioloških značilnosti močno vplivajo tudi zunanji in notranji dejavniki:
- Kronična utrujenost in pomanjkanje spanja
- Stres
- Aktivna mimika, navada mežikanja in drgnjenja oči
- Nepravilna prehrana in škodljive razvade
- Prisotnost bolezni, alergijske reakcije
- Klimatski dejavniki
- Dolgotrajna uporaba elektronskih naprav (obremenitev mišic orbitalnega predela + izpostavljenost modri svetlobi)
- Pomanjkanje ali napačno izbrana nega kože
Vsi ti dejavniki prispevajo k slabšanju čvrstosti in elastičnosti kože okoli oči ter pospešujejo pojav starostnih sprememb in drugih estetskih težav. Oglejmo si podrobneje glavne težave periorbitalnega področja in njihovo etiologijo.
Pigmentacija periorbitalnega področja
Pigmentacija se kaže v obliki temnih kolobarjev ali lokaliziranih starostnih peg. Te temne lise ustvarjajo videz utrujene kože okoli oči.
Glavni vzroki za pojav temnih madežev okoli oči:
- Periorbitalna hiperpigmentacija – je povezana z nabiranjem melanina, ki ima lahko genetski ali etnični izvor. Pogosto se pojavlja pri osebah s temnejšimi fototipi kože (Fitzpatrick IV–VI). Takšna hiperpigmentacija je lahko posledica hormonskih težav pri ženskah ali prekomerne izpostavljenosti UV-žarkom. Temni kolobarji, ki nastanejo zaradi pigmentacije, so običajno rjavkaste ali rumenkaste barve.
- Pigmentacija, povezana z žilnimi motnjami – nastane zaradi zastoja krvi in presevnosti žilne mreže skozi tanko kožo. Razširjene vene okoli očesnih mišic ustvarijo značilno modrikasto barvo. Vzrok so lahko utrujenost, dehidracija, vegetativno-žilna distonija, genetske značilnosti itd.
- Postvnetna hiperpigmentacija – se lahko pojavi po dermatoloških boleznih, alergijskih reakcijah ali nepravilno izbranih kozmetičnih izdelkih.
- Anatomske značilnosti – globoko postavljene oči, zaradi katerih lom svetlobe ustvari vizualno potemnitev periorbitalnega področja.
Torej, pri odgovoru na pogosto vprašanje »kako odstraniti temne kolobarje pod očmi?« je treba najprej upoštevati vzrok njihovega nastanka pri posameznem pacientu.
Otekline in zastajanje tekočine
Otekline (“vrečke”) pod očmi so posledica kopičenja tekočine in motene limfne drenaže. Glavni vzroki za to so:
- Motnje limfne drenaže zaradi slabo razvite limfne mreže okoli oči in oslabljene drenažne funkcije krožne očesne mišice (musculus orbicularis oculi).
- Prekomerno uživanje soli, alkohola, motnje spanja, ki povzročajo zastajanje tekočine v telesu.
- Anatomske značilnosti in spremembe (kile spodnje veke, starostna oslabitev orbitalnega septuma, zgradba nazolakrimalnega ligamenta).
- Sistemske bolezni (endokrine motnje, kronična ledvična insuficienca, bolezni srca in ožilja).
Periorbitalne gube
Gube okoli oči delimo na:
- Mimične gube (»vrane noge«), ki nastajajo zaradi aktivnega delovanja krožne očesne mišice.
- Statične gube, povezane z zmanjšano sintezo kolagena in elastina ter razgradnjo vezivnega tkiva dermisa in dermalne matrice s staranjem ali zaradi fotostaranja. Nežna, tanka koža okoli oči z izgubo lastne hialuronske kisline, kolagena in elastina postane suha in oslabljena, zato se gube hitro pojavijo.
Glavni dejavniki, ki prispevajo k nastanku gub:
- kronična izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju;
- znižanje ravni estrogena (zlasti v obdobju menopavze);
- aktivno kajenje;
- pomanjkanje antioksidantov v prehrani.
Suha koža in luščenje
Suha koža okoli oči ni le estetsko opazna, temveč povzroča tudi neprijetne občutke. Poleg občutka zategovanja in luščenja se lahko pojavi tudi srbenje in draženje kože v periorbitalnem predelu. Med najpogostejšimi vzroki za suhost kože okoli oči velja izpostaviti:
- Neustrezna nega – neupoštevanje higienskih pravil, puščanje ličil čez noč, pogosto umivanje z agresivnimi čistilnimi sredstvi, uporaba neprimernih krem ali mask na tem predelu.
- Alergijske reakcije – eden najpogostejših vzrokov za luščenje in vnetje kože okoli oči. Lokalno reakcijo lahko povzročijo različni alergeni: cvetni prah, živalska dlaka, prah, hrana, gospodinjska kemikalija, dekorativna in negovalna kozmetika.
- Kožne in vnetne bolezni – kontaktni ali atopijski dermatitis, blefaritis, konjunktivitis ipd.
- Vremenski in klimatski pogoji – oslabitev lipidne bariere kože pod vplivom vetra, UV-žarkov, nizkih temperatur; presuh zrak v notranjih prostorih zaradi centralnega ogrevanja ali klimatskih naprav.
- Očesne pršice (Demodex) – naselijo se med lasnimi mešički in se prehranjujejo z odmrlimi kožnimi celicami, lojem in drugimi izločki. Povzročajo draženje in srbenje okoliške kože.
- Hipovitaminoze, zlasti pomanjkanje vitaminov A, E in skupine B.
- Starostne spremembe – s staranjem se zmanjšuje proizvodnja naravnih vlažilnih faktorjev (NMF), lipidov in hialuronske kisline, kar povečuje suhost kože in spodbuja njeno luščenje.
Za uspešno reševanje težave suhosti in luščenja kože v periorbitalnem predelu je treba uporabljati nežna čistilna sredstva in vlažilce, obnoviti lipidno bariero kože ter izbrati hipoalergeno nego, ki je prilagojena individualnim značilnostim pacienta.
Zmanjšan tonus in elastičnost, ptoza tkiv
Zmanjšan tonus se kaže kot povešanje zgornje veke (ptoza), pa tudi kot izguba jasnosti kontur spodnje veke. Glavni vzroki vključujejo:
-
- Oslabitev kolagenskih in elastičnih vlaken s staranjem, kar vodi v izgubo čvrstosti in elastičnosti kože.
- Poslabšanje funkcionalnega stanja krožne očesne mišice in mišice, ki dviguje zgornjo veko (levator palpebrae superioris).
- Zmanjšanje volumna maščobnega tkiva in prestrukturiranje globokih struktur periorbitalnega področja s staranjem.
- Zmanjšan turgor mehkih tkiv čelnega in senčnega predela.
Anatomske značilnosti in genetski dejavniki
Genetska predispozicija pogosto določa pojav težav, kot so temni kolobarji, zgodnja tvorba gub in pigmentacija. Tako anatomsko izrazite solzne žlebiče, tanka in prosojna koža ter genetsko pogojeno povečano odlaganje melanina predstavljajo dejavnike, ki otežujejo korekcijo in zahtevajo poseben pristop.
Nega periorbitalnega predela s strokovnimi postopki v estetski ordinaciji
Za ciljno korekcijo periorbitalnega področja ima danes kozmetolog na voljo številne metode – od pilingov in mezoterapije do laserskega pomlajevanja in konturiranja. Seveda posebnosti tega predela narekujejo določene omejitve.
Koža okoli oči pa si zasluži pozornost ne le kot del samostojne procedure, temveč tudi v okviru vsake celostne nege obraza. Temu vidiku bomo namenili podrobnejši pregled.
Pilingi
Pri uporabi površinskih kemičnih pilingov v predelu okoli oči je priporočljivo izbrati blage pilinge, AHA kisline in gelne teksture. Obvezno je upoštevanje varnostnih ukrepov – ne približujte se ciliarni obrobi, da preprečite stik pilinga s sluznico očesa; nevtralizirajte temeljito, vendar nežno in brez prekomernega drgnjenja; po postopku vedno zagotovite vlaženje.
Na primer, Peel-Expert Light nudi takojšen učinek, izboljšuje fiziološko stanje kože, ne povzroča luščenja in ne zahteva obdobja okrevanja. Ta piling je primeren tudi za najbolj občutljivo in tanko kožo, vključno s predelom okoli oči – brez nelagodja, možen je le blag občutek mravljinčenja.
Postopki z napravami
Elektroporacija, mikrotokovna terapija ipd. zagotavljajo kompleksen učinek z istočasnim delovanjem na mišično tkivo, epidermis ter krvno- in limfnožilni sistem. Dajejo odlične rezultate pri glajenju mimičnih gub, odpravljanju podočnjakov in temnih kolobarjev okoli oči. Pri uporabi naprav v periorbitalnem predelu pa je potrebna posebna previdnost:
- uporabljajte le varne pripravke, ki jih odobravajo oftalmologi,
- ne približujte se ciliarni obrobi,
- uporabljajte posebne nastavke za kožo okoli oči. Na primer, pri delu z mikroneedlingom (dermapen) uporabite nastavke z minimalno globino penetracije, da preprečite draženje in poškodbe občutljive kože tega predela.
Negovalni postopki
Nanos preparata za periorbitalno področje je pomembna faza vsake terapevtske nege obraza. V protokolih nege Derma Series by Reneo Cosmetics je to sedmi korak: po aktivni maski in dodatnem ciljno usmerjenem serumu ter pred nanosom zaključne kreme.
Za intenzivnejši učinek liftinga in vlaženja v tem predelu se priporoča prekrivanje očesnega predela z vatnimi blazinicami, navlaženimi s Calming Tonic, med delovanjem alginatne maske. Poleg tega se lahko za celovito nego orbitalnega področja uporabi tudi Anti-Wrinkle Mask, ki odpravi oteklost in zapolni drobne radialne gube. Zaradi vsebnosti argirelina, kompleksa Homeostatine MS in olja rjave alge Dictyopteris maska zagotavlja trojni učinek pri korekciji mimičnih gub: glajenje, zapolnjevanje in lifting.
Že na začetku postopka, v fazi globinskega čiščenja, lahko in je priporočljivo Soft-Peeling Enzyme Mask nanesti tudi na periorbitalno območje. Njena mehka, kremasta tekstura je primerna za najbolj občutljivo kožo, delovanje encimov (papain) pa omogoča nežno čiščenje in takojšen posvetlitveni učinek.
Aktivne sestavine za nego predela okoli oči
Učinkovitost kozmetike in postopkov za kožo okoli oči je v veliki meri odvisna od pravilno izbranih aktivnih sestavin. V profesionalni kozmetologiji in dermatologiji se za nego periorbitalnega predela najpogosteje uporabljajo: antioksidanti, peptidi, hialuronska kislina, kofein, ceramidi in fosfolipidi, AHA kisline, retinoidi.
Vsaka aktivna sestavina vpliva na določeno estetsko težavo periorbitalnega predela ali pa hkrati rešuje več vidikov. Izdelki za dnevno nego kože okoli oči morajo imeti uravnoteženo sestavo in zagotavljati celovit učinek.
Oglejmo si podrobneje aktivne sestavine glede na glavne težave kože okoli oči:
- Vlaženje, regeneracija, obnova lipidne bariere: hialuronska kislina (v nizkomolekularni obliki), pentavitin (vlažilni kompleks na osnovi naravnih ogljikovih hidratov), osmolitni kompleksi, betain, karitejevo maslo.
- Krepitev limfne drenaže in odprava oteklin: kofein in njegove sodobne alternative (Caffeyelike Vita), hladilne komponente (npr. MDP – metildiizopropilpropionamid), olje acai, izvlečki morskih alg, biotehnološki kompleks Beautifeye.
- Proti gubam / učinek proti staranju: olje acai, hialuronska kislina, peptidi (Matrixyl® Synthe’6, Argireline – acetil-heksapeptid-8, SYN-AKE), biotehnološki kompleksi (Wrinkle Smoother, Homeostatine™ M.S.), retinoidi.
- Odprava temnih kolobarjev pod očmi: encimi, AHA kisline, antioksidanti, retinoidi; sestavine, ki delujejo bodisi na žilni sistem bodisi na zgoščevanje dermisa – odvisno od vzroka pojava kolobarjev.
Značilnosti domače nege kože okoli oči
Domača nega kože okoli oči vključuje naslednje ključne korake:
Čiščenje
Nežno odstranjevanje nečistoč in ličil. Pomembno je, da se izogibamo stalni uporabi agresivnih čistil in pretiranemu drgnjenju kože okoli oči.
Če je treba odstraniti intenzivnejši ali vodoodporen make-up, najprej uporabite dvofazni odstranjevalec ličil ali micelarno vodo. Nato dodatno očistite kožo z Comfort Cleansing Mousse ali Calming Milk, zatem kožo tonizirajte z Calming Tonic.
Za globinsko čiščenje in posvetlitev uporabite Soft-Peeling Enzyme Mask 1–2-krat tedensko – na celoten obraz, vključno s kožo okoli oči (masko nanesite v debelem sloju, po 10 minutah jo previdno sperite s toplo vodo in tonizirajte kožo).
Intenzivno vlaženje in hranjenje epidermisa
Glede na anatomske in fiziološke značilnosti periorbitalnega predela je pomembno uporabljati posebno formulirane izdelke za kožo okoli oči. Kreme za obraz, tudi tiste z lahko teksturo, lahko preobremenijo to območje in povzročijo zabuhlost.
Dodatni ciljno usmerjeni izdelki za nego
Težave okoli oči pogosto odražajo splošno stanje kože celotnega obraza. Zato uporaba seruma za obraz dodatno okrepi učinek izdelkov za periorbitalni predel.
Priporočeni serumi:
- Anti-Wrinkle Serum z mišično relaksacijskim učinkom – vlaži in gladi mimične gube.
- Anti-Red Calming Serum proti rdečici – za suho, razdraženo kožo, pomirjujoč učinek po alergijskih reakcijah.
- 3D-Lift Serum učvrstitveni serum – za intenzivni lifting, večjo čvrstost in elastičnost kože, odpravljanje starostnih sprememb in ptoze tkiv.
- Conductive Calm-Booster – kadar so prisotne vidne žilne spremembe.
Celostna domača nega za področje okoli oči. Poleg osnovnih korakov nege je pomembno vključiti tudi posebne vaje za sproščanje napetosti ter nežen masažni tretma vek, ki spodbuja limfno drenažo in mikrocirkulacijo.
Zelo pomembna je tudi zaščita pred UV-sevanjem: nosite sončna očala in na predel okoli oči nanesite kremo z zaščitnim faktorjem (SPF).
In nenazadnje – upoštevanje režima spanja in počitka, ter zmanjšanje izpostavljenosti modri svetlobi, tako da omejite čas pred zasloni telefonov in računalnikov.
Katera tekstura je boljša za periorbitalno območje – gel ali krema?
Teksturo izdelka za predel okoli oči je treba izbrati glede na udobje in individualen občutek uporabnika. Najpomembnejša pa je sestava izdelka.
Najboljša kombinacija uporabe:
- Zjutraj – Ultra-Cool Eye Gel – lahka tekstura gelnih obližev, ki se hitro vpijejo in jih ni treba izpirati. Odlična podlaga za ličila. Zagotavlja celovito nego in prijeten občutek hladilne svežine.
- Zvečer – Matrix Eye Cream – nežna krema s peptidi, ki pripomore k učvrstitvi tanke kože okoli oči in odpravi vidne znake starostnih sprememb, vključno s povešanjem zgornje veke.
Kdaj uporabljati izdelke za nego predela okoli oči – zjutraj ali zvečer?
Nanos izdelka za kožo okoli oči mora biti vključen v jutranjo in večerno rutino.
Glavno pravilo večerne nege: Uporabite gel ali kremo za periorbitalno območje najmanj eno uro pred spanjem. To zmanjša tveganje za otekanje, omogoča globlje prodiranje aktivnih sestavin in prepreči draženje.
Če izdelek nanesete tik pred spanjem, se morda ne bo povsem vpil, zato lahko njegov del ostane na površini kože. Ostanki kreme ali gela, ki med spanjem zaidejo v oči, lahko povzročijo draženje, solzenje ali celo alergijsko reakcijo. Med spanjem, ko se limfna in krvna cirkulacija upočasnita, se poveča tveganje za zastajanje tekočine in pojav jutranje zabuhlosti pod očmi.
Pomembno! Ker je koža v periorbitalnem predelu tanka, mora biti količina nanesenega kozmetičnega izdelka majhna in prilagojena. Prekomerna količina kreme ali gela bo zmanjšala obstojnost ličil, dodatno obremenila kožo in lahko povzročila zabuhlost ali draženje.
Razumevanje ključnih vzrokov in mehanizmov periorbitalnih težav strokovnjakom omogoča, da oblikujejo učinkovite strategije za nego in korekcijo, ter hkrati preprečijo razvoj zapletov pri svojih strankah.
- Roh, M., Chung, S., & Chung, Y. (2020). Periorbital rejuvenation: A review of dermatological treatments. Dermatologic Therapy, 33(6), e13920.
- Farkas, K., & Schorsch, F. (2019). Skin structure and physiology of the periorbital region. In: Cosmetic Dermatology, Springer, pp. 67–73.
- Jiang, H., Qu, Y., & Liu, J. (2021). Dark circles and periorbital hyperpigmentation: A comprehensive review. Clinical, Cosmetic and Investigational Dermatology, 14, 1209–1224.
- Pilkington, S. J., Belden, S., Miller, R. A., & Debevec, J. (2015). Periorbital edema: A systematic review.
